ROVKA ČRKOLOVKA
Nekoč je v sivem, mračnem mestu živela mala rovka. Potikala se je po
rovih in kanalih in le včasih pokukala na dan. Bila je vedno sama, sramežljiva
in umazana od potikanja. Nekega dne je zašla v mestni park in radovedno
opazovala ljudi. Nekateri so se zamišljeno sprehajali, drugi pa igrali z
otroki. Nekaj jih je bralo časopis. V kotičku parka je na klopci sedela
drobcena deklica. Brala je knjigo Pekarna Mišmaš. Rovka je prišla bliže in
radovedno pokukala v knjigo. Videla je veliko črk in slike prekrasno oblečenih
mišk. Občudovala je svečano oblečene sorodnike, ki so plesali v razsvetljeni
dvorani, polni luči. Zaželela si je, da bi tudi ona bila med njimi. Hotela je
nekaj več izvedeti o njih, hotela je nekaj več tudi zase. Ko je pomislila na
sive, mračne rove, ji je postalo tesno pri srčku. Tu v parku, med črkami in
slikami v knjigi, je toliko svetlobe. Delček te svetlobe je želela tudi zase.
Saj ni mogoče, da bo vedno v sivini rovov. Lahko ji uspe. A, kako? Deklica ji je povedala, da mora samo v
knjižnico po knjigo. V knjigah bo srečala čudovito povezane črke, ki jo bodo
popeljale v prekrasne svetove.
Rovka Črkolovka je hitro stekla v knjižnico. Želela je čim več spoznati
o svojih sorodnikih, o sebi, o svetu, ki jo obdaja. V knjižnici so jo prijazno
sprejeli in dovolili, da si ogleda vse knjige. Hitro je našla najbolj zanimive
knjige zase. Ko jih je prijela v roke, jih ni mogla več izpustiti. Ostala je za
vedno med njimi in še zdaj jih bere. In zanimivo, ko prebira knjige spoznava,
koliko se še mora naučiti. Z vsako prebrano knjigo več zna, raste njeno znanje,
a tudi sama postaja večja in vse bolj učena. Če se boste odpravili v knjižnico,
jo boste mogoče tam srečali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar